Letos sem si prišparala čas pri sestavljanju novoletnih zaobljub. Po neposrečeno komaj preživetem svetem Silvestru sem si zadala le en cilj. Vadba. Na zadnji dan starega leta nisem načrtovala ničesar. Kakšen dober film, pijuckanje, nazdravljanje s pogledom na Akropolis. Odslovila sem Grka in njegovo idejo o težkem alkoholiziranju na neki privat novoletni žurki, se udobno namestila v posteljo in ne vem iz katerega razloga iz seznama filmov znova izbrala Delicatessen. Film z ne ravno sproščujočo vsebino, vendar pa z enkratnim humorjem. Z novonastalo prijateljico sva odprli pristno poljsko vodko. Namesto vseh tistih konzervansov v tetrapakastih pijačah sva se odločile za sveže iztisnjen pomarančni sok s koščki mandarin. Ne ravno okusna kombinacija, z iskrenim zagotovilom – nikoli več. Trkanje na vrata me je napeljalo na namestitev instant make-upa in hitenje po stopnicah v družbo meni ne preveč dragih ljudi. Ampak ker potreba po družbi na zadnji dan lomi pričkovanja, sem se v prilično alkholiziranem izdanju zabavljala ob šanku, kjer sem vase vlivala minimalne količine nekega neimenovanega koktejla. Po dveh urah sem začutila pijanost visokih frekfenc in kot se spodobi, ponavljala meni trenutno najljubšo besedo – Bože! Ne vem točno kdaj, vem pa, da je bilo pred polnočjo sem na svoj besedni monolog dobila odgovor v srbskem jeziku od nekega neznanca, za katerega se je naknadno izkazalo, da je iz rodne podalpske dežele. In ker že tri mesece trpim za pomanjkanjem domačih jezikov, sem svoje navdušenje pokazala na nek čuden, ne preveč opisljiv način. On pa mi je samo odgovoril: »Pijana princeska.« in izginil neznano kam v noč. Ni mi preostalo nič drugega, kot da izgubim čevelj in počakam nanj. Namesto tega mi je uspelo izgubiti nogavico, prevrniti pol prazno polno steklenico vode, zmočiti čevlje, se prehladiti in se ne upirati telesu, ko se je malo po polnoči odločilo za refleksno retrogradno izpraznitev želodčne vsebine skozi usta. Pred mano sta bila dva počasi umirajoča dneva z narisanim nasmehom ob vsakokratnem privlečenem spominu na neznanca.
Alkoholiziran pogled na Akropolis s strehe.
