Ne spomnim se leta, ko sem nazadnje zbolela za boleznijo, ki traja sedem dni, če se zdravi in en teden, če se ne. Danes boleham peti dan, kar optimistično pomeni, da me čakata samo še dva dneva blagega mučenja. Prehlad je kot kontinentalna zima. Traja in traja in traja. Slišim, da je se Slovenija počasi ovija v belo odejo. Bele odeje na srečo v Atenah ni še na obzorju, ravno danes sem se prekuhavala pri osemnajstih stopinjah, plusa seveda. Puloverje sem po tednu dni hladnega pospravila v omare in naprej privlekla lahkotne materiale. Predvčerajšnjim sem imela veliko željo po japonkah, vendar je prevladala želja po zdravju. Zimska jakna ostaja zunaj omare, kajti veter lahko vsak trenutek prinese hlad, ko se sonce skrije v svoji rdečici. Še dva cela dneva se bom smilila sama sebi ob šalici črnega čaja in Bajadere, potem pa poiskala kaj novega. Navdihujočega.