Decembrska utrujenost me daje že cel mesec. Morda pa je to samo lenoba, taka prava, z grškim poreklom. Malo po malo popizdevam, ker je moj paket z božičnimi dobrotami še vedno nekje na poti. Zakaj bi paket iz rodne podalpske dežele potreboval manj kot dva cela tedna. Navdušenje nad pričakovanostjo me mineva s hitrostjo dostave. Tudi na božične čevlje iz Združenega Kraljestva še čakam. Sedaj že dobre tri tedne. In ne, niti knjige, ki sem si jih namenila kot božično darilo, še niso prispele. J*beš takšne božične praznike. Brez domačih maminih kolačev in daril. Me pa okoliški ljudje ne presenečajo tako zelo. Ugotavljam, da se majhne stvari, ki so zame sila pomembne, čisto nepomembne za večino ljudi, s katerimi trenutno preživljam dneve. Skrbno izbiranje špagetov primerne debeline za določeno vrsto omake je povzročilo obračanje oči. Nepomembna se jim zdi tudi kvaliteta in posledično tudi vrsta črnega čaja. Nekateri izmed njih še nikoli niso poizkusili črnega čaja z mlekom in ne, njihova domovina ni kakšna od civilizacije oddaljena afriška država. Pri izbiri medu je zanje prevladujoč dejavnik cena – kar pa v največ primerih privede do obratnega sorazmerja. Trenutki preživeti v redkih knjigarnah, kjer imajo na zalogi knjige v tujih jezikih, se zdi potrata časa in njihovo čakanje pri vhodnih vratih me nervira. Prebiranje knjig se zdi totalni sajens fikšön, obisk kakšne predstave, razstave, opere ali baleta pa neizvedljivo dejanje – ploskanje na neprimernih mestih in glasno vzdihovanje, kot ob kakšnem Leondarodo(je)vem začetniškem filmu. Klasična glasba je tabu, nepoznavanje filmov ne-holivudskega porekla pa vsakdanje postavljanje vprašanj in pozitivnih presenečenj. Cmokanje ob uživanju obrokov se zdi sprejemljivo, prav tako kot že omenjeno oddajanje paritvenih glasov pri uživanju banane. O higienskih navadah oziramo nenavadah posameznikov niti ne bom izgubljala besed. Jezi in hkrati žalosti me odnos do tematike; bože nedaj, da poveš komu brez olepševanja naj že enkrat zleze pod tisti j*beni tuš in spere smrad s telesa in naj nase pod nobenim pogojem, niti evklitskega prostora, ne obleče nič že nošenega. Pralni stroj pa je sposoben razrešiti misterij smrdljivih oblačil.
Res od soljudizahtevam pričakujem tako veliko? Ne, le malo samoiniciative, odločnosti in želje po kvaliteti.
Res od soljudi
