柔道

Ne spomnim se kaj me je napeljalo na tatamije v tretjem razredu osnovne šole. Prav tako se ne spomnim kaj me je odpeljalo z njih po končanem šestem razredu. Vem pa, da me je nazaj pripeljala želja po telesnem stiku, sistematiki, morda tudi želja po notranjem miru. Namesto notranjega miru pa sem dobila raztresenost v letnikih gimnazije, kajti uskladitev treh treningov na teden in sobotnega tekmovanja je bila preveč naporna in tako sem občasno spustila solzo obupa med urami matematike, kemije ali slovenščine. Judo ni del mojega življenja že več let. Ne morem trditi, da ga pogrešam, se pa z nasmeškom spomnim vseh pomembnejših borb in zanimivih, a hkrati strogih trenerjev. Včeraj sem med pospravljanjem sobe našla kimono in z njim spomin na zadnjo borbo, zaradi katere sem zapustila ta šport. Je pa vsekakor zanimivo gledati Svetovno prvenstvo, ki pravkar poteka v Parizu.